Črno poletje leta 1942 v Kokri

Kot vsako leto od leta 1953, ko je bil postavljen spomenik padlim, umrlim domačinom, je tudi letos 19. julija 2025 Krajevni odbor ZB Preddvor pripravil spominsko slovesnost ob spominjanju na okupatorski zločin, ki  je bil izvršen po ukazu  in povelju okupatorskega generala Karla Brenerja z dne 19. julija 1942, da se uničijo, požgejo vasi in postreli del občanov Hrastnika, Kokre in Sovodnja. Ukaz je bil izvršen že naslednji dan.

S tišino molka se je poklonilo spominjanju na ustreljene domačine, talce in vse ostale, ki so dali življenja za svobodo v tej dolini. Delegacija domačinov pa se je še posebej poklonila padlim, zapisanih na tem spomeniku s položitvijo venca v večno zahvalo in častno spominjanje.

Nemški policisti so že v zgodnjih jutranjih urah obkolili osrednji del vasi Kokre. 29 žensk in otrok so natrpali v kamion in jih odpeljali v Preddvor, od tam pa  internirali v nemška taborišča.  Ob tem so policisti postreli 13 domačinov in med tem požgali pet domačij, dve gostilniški hiši, mežnarijo in župnišče. V ta zastrašujoči zločinski okupatorski projekt so že 11. julija  iz kranjskih zaporov pripeljali  v Kokro pet moških aretiranih prejšnji večer, ko so prepevali slovenske pesmi in jih naslednji dan v Kokri postrelili. Ko pa je bila izvršena  likvidacija kokrškega izdajalca je okupator nadaljeval z maščevanji in pomori, kajti že 24. julija 1942 so v Kokro pripeljali 11 zapornikov iz begunjskih zaporov in jih v Kokri postreli.

Dolina Kokre z Jezerskim je bila vpeta v odporniška gibanja in protiokupatorski  slovenski narodni  odporniški  boj  že od samega okupatorskega okupacijskega začetka. Nemci so pričeli osvajati Jezersko že 6. aprila in nadaljevali do 12. aprila,  ko so se prebili do Preddvora. Ko se je umikala z Jezerskega bivša jugoslovanska vojska  po dolini Kokre so ob umiku rušili mostove  in postavljali ostale prepreke, da bi vsaj nekoliko zaustavljali, upočasnili nemško pehotno armado.

Na območju Kokre je bila že 10. decembra l. 1941 ustanovljena Kokrška četa, ustanovitev Krvavške čete junija 1942 pa je bila zadolžena za delovanje na območju Kokre. V Kokri pa so partizanskemu gibanju in delovanju veliko pomagali in ščitili  s prehrano, materiali, domačnostjo in ostalim  zavedni slovenski posestniki saj so na tem strateškem okolju tudi nastale in delovale, kurirske poti, partizanska izobraževana,  bolnišnice, tehnike , tiskarne, v katerih so dalj časa prav v Kokri tiskali glasilo »Gorenjski  partizan«.

Spominska slovesnost je pripravila in vodila kulturni program tovarišica Mirjana Črnač, tudi tajnica občinskega odbora ZB Preddvor.

V kulturnem programu so bila posredovana zapisana spominjanja nekaterih internirancev izpred osemdesetih let ob vrnitvi iz taborišč v l. 1945.  Nato so sledili domoljubni recitali pesmi, tekstov in ostalih oblik spominjanja na težke čase.

V pozdravnem nagovoru je predsednik Krajevnega odbora ZB Preddvor pozdravil vse navzoče domačine,  člane ZB, vojne  veterane, 91, praporščakov in delegacije ZB iz sosednjih občin. Še posebej pa je pozdravil  tovariša Boža Janeža, predsednika OZZB Kranj in župana občine Preddvor mag. Roka Robleka. Z nastankom novih občin v l. 1994 je na novo nastala občina Preddvor z delitveno medobčinsko bilanco, prevzela in dobila v last in skrbništvo tudi skoraj 30 spominskih obeležij NOB s  statusom kulturno lokalnega pomena.  Z veseljem ugotavljamo, da je občinska  skrbnost vse skozi prisotna in odgovorno izvajana.

Ekar pa je med ostalim v nadaljevanju izpostavil poleg čustvenega in spoštljivega spominjanja na umrle, ranjene in padle v NOB  boju skrb za  ohranitev slovenstva, slovenske narodnosti, kulture, jezika in slovenske ozemeljske površine.  Prav s tem bojem je bil skupaj z zavezniki dosežen cilj: svoboda in mir.  Mir se je v devetdesetih letih nekoliko nevarno skalil. Na Slovenskem pa smo dočakali 80 let miru, ko se je bila leta 1945 končana druga svetovna vojna.  Z veliko zaskrbljenostjo doživljamo vsakodnevno strese in bojazni ob strahovitih vojnah, bojih in smrti z razčlovečenji.   Skrb za človeka, humanost in tovarištvo vse bolj zapuščata naš planet. Vse bolj se približujemo pragu tretje svetovne vojne, kajti prav »kapital« in materialne strateške dobrine so vse bolj glavni diktat za nastajanja in povzročanja novih vojnih bojišč brez kakršnih koli odgovornosti.

Osrednji slavnostni govor je imel župan občine Preddvor mag. Rok Roblek , ki je čustveno izpostavil,da se v Kokro vedno z veseljem vrača saj Kokra in njeni prebivalci že po svoji naravi predstavljajo simbol upora, trdno in odločno kljubujejo zakonom narave  s kmetovanjem in življenjem na teh zahtevnih gorskih področjih. Skozi vso zgodovino poosebljajo in živijo vrednote, za katere smo se Slovenci prizadevali skozi vso svojo zgodovino. Vrednote, kot so enakost, razumevanje, sočutje, mir in delavnost  so temelj razvoja in sožitja Evropejcev in omogočajo, da meja ni točka konca temveč  točka začetka.  Je točka, kjer se ponudi roka sodelovanja in ne točka, kjer se uperi orožje. Vera v boljši jutri  tli v nas vseh a zagotovo  vojna ni rešitev, saj v njej ni ne zmagovalcev  in ne poražencev. Na eni strani ostane pogorišče, na drugi strani pa ekonomsko in družbeno osiromašene  generacije. A vendar iz vsakega pogorišča vzklije seme, novo življenje, ki je močnejše  in odpornejše a  z globokim rezom v srcu in duši.

Letošnje leto je še posebej pomembno, saj na pragu naše kulture in naših vrednot danes mir ni več samoumeven. Pomembno je ohranjati spomin , še močnejše krepiti svoje vrednote in  še posebno medsebojno spoštovanje. Le na ta  način bomo lahko izpopolnjevali sebe in družbo ter hodili  po  poti prijateljstva.

Zapisal: FranciEkar, KO ZB Preddvor 

Foto: Slavko Prezelj