Na Krasu je krasno

V torek, 11. 11. 2025, na Martinovo, smo odšli na Kras, ponovno obujati spomine na pretekle vojne. Naj se nikoli več ne ponovijo, vsaj tako smo v svojih glavah gotovo vsi razmišljali.

Hoja po sončni kraški zemlji, kamenju in mimo dreves, pogosto ožganih od zadnjega požara, nas je napolnila z novo energijo. Mogočen spomenik na Cerju in bližnji kamniti in železni spomenik ob kalu so polepšali kraško pokrajino.  Nezahteven pohod glede višine, a mnogo globlji v razmišljanju. Sproščena hoja, pogledi vsenaokrog, na bližnjo Goriško in v plasti hribov, od bližnjih  do zasneženih Julijcev v daljavi je dalo čar današnji hoji.

Po polnih  želodcih še minuta za kulturo na praznični Martinov dan v besedi in ob vinskih pesmih – če že vinčka nismo imeli s seboj.

Prav lepo  sproščujoče je bilo, višinsko ne zahtevno, a na koncu se je nabralo okoli 12 prehojenih upokojenskih kilometrov s srečno vožnjo v večernem mraku ob povratku v Preddvor.

Besedilo in slike: mag. Franceska Žumer