Leopold Layer: freska Marijinega vnebovzetja in kronanja

Kapelica, danes poznana pod imenom Layerjeva, je bila prvotno postavljena v sklopu nekdanjega grajskega vrta gradu Dvor. V začetku 19. stol. jo je s fresko Marijinega Vnebovzetja in Kronanja poslikal znani kranjski poznobaročni slikar Leopold Layer (1752-1828). Danes žal ne vemo ne imena njenega naročnika, ne zanesljive letnice nastanka. Prvotno sta bili ob straneh kapelice na vsaki strani še po ena lesena tabla, na kateri je bil naslikan svetnik, žal pa se ti dve leseni tabli nista ohranili.

V prvih letih po prvi svetovni vojni je grajski gospod Wurzbah del vrta, kjer je stala kapelica, podaril Dori Orehek v zahvalo, ker mu je stregla, saj je bil slep in je potreboval pomoč. Le-ta je vrt nekaj let kasneje prodala učitelju Petru Jocif, zato je bilo to območje dolgo časa poznano kot Jocifov vrt.

Kapelica je v svoji dvestoletni zgodovini doživela več obnov. Po drugi svetovni vojni, so čelno stran fasade obložili s kombinacijo opeke in kamna ter leseno streho zamenjali s kovinsko. Leta 1989 je restavrator Tone Marolt fresko in znamenje v celoti obnovil. Ob gradnji Mercatorjeve trgovine in stanovanjskega kompleksa leta 2009, je bila kapelica ponovno v celoti obnovljena, freska pa restavrirana.

Osrednji apsidalna niša kapelice je poslikana s fresko Marijinega vnebovzetja in kronanja, ki je zasnovana dvodelno. Spodnji del predstavlja zemeljsko življenje, zgornji del pa nebesa. Spodaj so od leve proti desni upodobljeni trije apostoli: sv. Pavel, sv. Peter in sv. Andrej, ki pričujejo, da gre pri Marijinem vnebovzetju in kronanju za zgodovinski dogodek, ki se je res zgodil.

Sv. Pavel je upodobljen kot golobrad mlad moški, oblečen v do tal segajočo zeleno srajco in ogrnjen z rdečim ogrinjalom. Upodobitev apostola kot mladeniča, ki je v kontrastu s starostjo sv. Petra in sv. Andreja, je simbolna in nas želi spomniti na to, da se je sv. Pavel apostolom pridružil šele več let po Jezusovi smrti in šele po tem, ko se je spreobrnil. V svoji desnici drži meč, ki je simbol njegovega mučeništva in odprto knjigo, saj je napisal več apostolskih pisem, ki so del Svetega Pisma. S svojo levico kaže na Marijo in pozornost gledalca iz sebe usmeri nanjo.

Sv. Peter je upodobljen kot središčna oseba zemeljskega pasu, neposredno pod Marijo. Prikazan je kot prvi papež – Kristusov namestnik na zemlji.  Oblečen je v duhovniška oblačila, na glavi nosi tiaro, v desnici drži ferulo - posebno papeško palico s trojnim križem na vrhu, v levici pa dva ključa. Layer je upodobil trenutek, ko Jezus Sv. Petra postavi za svojega naslednika in mu reče: »Ti si Peter in na tej skali bom sezidal svojo Cerkev in vrata podzemlja je ne bodo premagala. Dal ti bom ključe nebeškega kraljestva; in kar koli boš zavezal na zemlji, bo zavezano v nebesih; in kar koli boš razvezal na zemlji, bo razvezano v nebesih (Mt 16, 18-19).« Okroglina zlatega ključa se konča kot trilist, kar je simbol za Sveto Trojico, zato je to ključ, ki odpira nebesa oz. simbolno vodi v odrešenje. Železni ključ pa se konča z enojno okroglino, kar simbolno predstavlja človeka in odpira vrata pekla oz. ob nepravem načinu življenja simbolno vodi v pogubljenje. Upodobljeni prizor je za gledalca lahko povabilo k premisleku, kako bo živel svoje življenje in katero pot v življenju bo izbiral, da mu bodo na koncu odprta nebeška vrata.

Kadar sta sv. Peter in sv. Pavel upodobljena skupaj na istem prizoru, sta simbolno razumljena kot začetnika krščanske Cerkve in sicer sv. Peter predstavlja njen judovski vidik, sv. Pavel pa njen poganski vidik.

Sv. Andrej, brat Simona Petra in prvi Kristusov učenec, je upodobljen kot bradati starejši moški, oblečen v rumeno tuniko, čez katero ima oblečen rdeč plašč. V levici drži Andrejev križ, znamenje svojega mučeništva, z desnico pa kaže na sv. Petra, prvaka apostolov.

Vsi trije apostoli so naslikani bosih nog, kar simbolizira svetost kraja dogajanja. Na prvotno naslikani freski je bila za njimi upodobljena še množica drugih figur, ki pa se nam do danes niso ohranile.

Marija, kot ključna osebnost, je naslikana v sredini prizora in upodobljena kot Brezmadežna. Oblečena je v belo obleko, ogrnjena z modrim plaščem, roki ima ponižno prekrižani na prsih, s čimer je slikar poudaril povezavo med čudežnima dogodkoma njenega brezmadežnega spočetja, ko je bila v starosti spočeta neplodnima staršema, in njenim vnebovzetjem, ko je bila z dušo in telesom vzeta v nebo. Izraz Marijinega obraza je povsem miren, s čimer umetnik simbolno poudarja, da Mariji, spočeti brez izvirnega greha, ni bilo treba trpeti njegovih posledic – bolezni, starosti in smrtnih muk. Zanimiv je način upodobitve, ko hkrati ponižno kleči pred Sveto Trojico in stoji na polmesecu, iz katerega se dviga v nebesa, kjer jo že čakajo njen Sin, Bog Oče in Sveti Duh, stari svet pa simbolno pušča za seboj. Polmesec spomni na Marijo, Apokaliptično ženo, kot je opisana v Knjigi razodetja. Oblaki, naslikani vseokoli nje, še dodatno poudarjajo Marijino dviganje z Zemlje v nebo. Okoli Marije ni naslikanih angelčkov, s čimer nam slikar sporoča, da se je Marija v nebo vzpela sama, brez pomoči. Marijo sprejemajo in kronajo vse tri osebe Svete Trojice: od leve proti desni so upodobljeni Kristus, nad njim v simbolni podobi goloba Sveti Duh in desno od njega Bog Oče. Ta v levici drži vladarsko žezlo, kar vernika spomni, da je bila Marija že vnaprej izbrana, da bo postala Božja mati. Marija je središčna oseba nebeškega del freske in predstavlja most med tostranstvom in onstranstvom, je Mati Cerkve, ki okoli sebe zbira svoje človeške otroke in jih povezuje v občestvo z njihovim nebeškim Očetom in s Sveto Trojico.

Konec junija 2026 je bila zaradi konstantnega mehanskega uničevanja freska v kapelici zaščitena s kovinsko ograjo, katere postavitev sta finančno omogočila Zavod za turizem Preddvor, s pomočjo gospe Erneste Koprivc ter Občina Preddvor, za kar se vsem iskreno zahvaljujemo, prav tako pa se za vso pomoč pri organizaciji in izvedbi na tem mestu zahvaljujemo tudi gospodu Francu Hudelji.

Komisija za ohranjanje kulturne dediščine Občine Preddvor

Zapisala: Katarina Ravnikar