Poti do spominov

Storžič se je že kopal v soncu. Pisana druščina mladih planincev se je iz bašeljske grape vzpenjala na Malo Kališče. Za cilj so imeli našo preddvorsko sveto goro.
Predsednik Občinske organizacije ZB za vrednote NOB Preddvor Franci Ekar je povabil svoje člane na tovariško srečanje na Malem Kališču. Tokrat je vsem udeležencem pripravil presenečenje, saj se je z lastnikom »Kocarjeve koče« dogovoril, da nam odprejo svoja vrata.
Takšnega gostoljubja, kot so nam ga izkazali Gašper Jalen in njegova družina, žena Andreja, sinova Jakob in Matija ter trinajstmesečna Klara, pa človek ne doživi prav pogosto. Postregli so nam s tistim močnejšim napitkom proti prehladu, z vročim čajem iz kaliških zelišč in domačim pecivom. Gašper Jalen je vnuk legendarnega Franca Jalna iz Kranja, ki si je že pred vojno zgradil kočo na Malem Kališču. Franci Ekar je pred 25 leti s Francem Jalnom, rojenim v letu 1904, naredil zanimiv pogovor, ki odkriva marsikatero pripoved o postavljanju križa v letu 1935 na vrhu Storžiča in tudi o tem, kako je v letu 1942 presenetil partizane, ki so v njegovi koči kuhali golaž. Takrat jim je rekel, da bi lahko malo bolje pazili na svojo varnost, saj niso imeli postavljene nobene prave straže. Franc Jalen se je moral, predno je odšel na Kališče vedno javiti v Preddvoru nemški oblasti in po vrnitvi z gore tudi poročati o stanju na gori. Vedno je poročal tako, da ni srečal nikogar in tako je imel mir s partizani in Nemci. Ali je bila nesreča ali kaj drugega, da je njegova koča po tistem golažu leta 1942 pogorela, Jalen ni razglabljal, po vojni je postavil novo. »To so bili časi, ko ti ni bilo za nič dosti mar, samo da si živ ostal,« je povedal.
Na samem vstopu iz mačevske smeri na Malo Kališče je partizanska spominska plošča z napisom, da sta tu pokopana partizana Franc Vodopivec – Ciril in Boris Ručigaj, ki sta 13. julija 1942 padla v bližini bašeljskega sedla, kjer ju je pokosil iz zasede nemški mitraljezec. Na sedlu je padel tudi partizan Miha Bizjak, ki pa na spominski plošči iz ne vem kakšnega razloga ni naveden. Franc Jalen in njegov sin, tudi Franc, sta v letu 1949, na mestu ustrelitve v  Bašeljskem sedlu zbrala kosti treh padlih partizanov. Po sedmih letih so bile kosti raznešene že precej naokoli, tako, da sta se morala kar potruditi, da sta jih našla čim več.  Odnesla sta jih na Malo Kališče in jih tam pokopala. Spominsko ploščo je na novo izkopani grob postavila ZB NOV Bela.
Na dan našega srečanja na Malem Kališču, je praporščak Milan Tičar izobesil slovensko zastavo in v spomin padlim prižgal svečko.
Danes so časi, ko bi nekateri tako radi na vsak način preobrnili zgodovino druge svetovne vojne na naših tleh. Pokorila so nas mnoga izdajstva in tukaj smo kot narod padli na dostojanstvu človeške etike. Danes, ko nekateri govorijo, da je bil boj proti okupatorju nesmiseln, da bi se morali ravnati tako kot recimo Nizozemska in Danska, se lahko vprašamo samo to: »Zakaj pa smo se potem kot narod uprli vojni agresiji z juga v letu 1991?  
Na vrhu Storžiča so se razblinile sive meglice. Mnogi srčni planinci so že uživali na njegovem vrhu!

Slavko Prezelj