Pohodniki DU Preddvor na Vodnikovem domu

Pohodniki DU Preddvor na Vodnikovem domu

V ponedeljek, 20. julija 2020, se nas je deset pohodnikov pod vodstvom Janeza Planinca povzpelo do  Vodnikovega doma na Velem polju, dva pohodnika sta nas že od nedelje pričakovala v domu.

Ob sedmih smo se z dvema osebnima avtomobiloma odpeljali proti Rudnemu polju in se zapeljali še do smučišča, kjer smo parkirali avta. Podali smo se na pot, ki se je takoj začela strmo vzpenjati po gozdu. Vmes sta se dve stezi odcepili navzdol do planine Konjščice, ki smo jo lahko kmalu opazovali levo pod seboj. Prvi postanek za malico je bil na planini Jezerce. Hitro, ker smo želeli priti nazaj v dolino do popoldanskih napovedanih ploh, smo nadaljevali pot levo. Vzpenjali smo se ob studenčku na naši desni strani proti Studorskemu prevalu. Na vrhu se nam je odprl pogled na Bohinjsko stran. Od tu smo se spustili navzdol in prečili pobočja Velikega Draškega vrha in Tosca. Kmalu smo desno tudi zagledali odcep na Tosc, levo pa se nam je pridružila pot z Uskovnice. Hojo smo nadaljevali, se izmenično  vzpenjali in spuščali, ter čakali pogled na Vodnikov dom. Še pred tem smo čim hitreje prečili aktivni podor pod Toscem. Levo je sledil še  odcep proti Doliču in vedno lepši pogledi na Julijce. Petnajst minut pred koncem se je pod nami prikazal Valentinov dom, malo kasneje sta nam izpred doma že mahala Miran in Lado. Poleg njiju smo se razveselili  dveh naših znancev zaradi katerih smo sploh izbrali za naša leta dolgo planinsko pot, naše sopohodnice Martinke in oskrbnika Vinka Zadnikarja, tudi rojenega Preddvorčana.

V koči smo si odpočili, se najedli Martinkinih dobrot, popili kavico, s katero nas je počastil Lado,  in z zanimanjem prisluhnili iskrivim pripovedim pogumnega in odločnega Vinka, ki tukaj že tretje let oskrbi za planince.  

Ko smo se še poslikali za spomin, smo se vrnili nazaj v dolino po isti poti. Vmes smo poskrbeli tudi za naše zdravje z nabiranjem ranjaka, materine dušice in plahtice. Srečno smo prispeli do avtov, se poslovili in se domenili za naslednjo pot, ki nas bo vodila spet k enemu naših sopohodnikov, Janezu Velikanje na planino Konjščico.

Besedilo in slike: mag. Franceska Žumer