Mini tornado v Preddvoru

Včeraj, 14. julija, dobre pol ure po poldnevu se je nad Preddvorom stemnilo, završal je nenavaden veter. Vrtinec se je iznad središča Preddvora premaknil nad Novo vas. Spotoma je s streh odnesel nekaj strešnikov, poškodoval kozolec, razmetal trampoline, v zraku vrtinčil deske, strešnike in polivinil. »Tulilo je in ropotalo, stvari so letele po zraku… Če pa človek ne ve, kaj se dogaja, je pa še bolj strašljivo,« je povedal očividec iz Nove vasi, ki se je ob tem nemudoma umaknil v hišo.
Posnetki in fotografije so se hitro razširili po družabnih omrežjih na spletu,  poleg pa smo izvedeli, da je bil to mini tornado, kar se je še zlasti dobro videlo z vzpetin.
 »Je šlo čez center Preddvora, pihalo pa tako, da je cvililo,« je zapisala občanka.
»Ko sem sam videl 7 dolgih črnih polivinilov (4 do 5 metrov velike) 100 metrov nad Mercatorjem, kako se vrtinčijo, je bilo to videti tako zlovešče, da sem samo zijal. Res, ko to doživiš, v še tako blagi obliki, vidiš kako si nemočen,« poroča Slavko Prezelj.
Franci Ekar, katerega hiša je tik ob kozolcu, kjer naj bi se kot kaže vrtinec najbolj približal tlom, je povedal, da so betonski strešniki in deske leteli kakšnih 100 metrov v višino in da kaj takega še ni videl.
»V 5 minutah je bilo vse mimo,« pa je na Facebooku zapisal Miran Zadnikar.

Za strokovno razlago tega za naše kraje neznačilnega pojava smo poprosili letalskega meteorologa Uroša Berganta.

V sredo, 14.7.2021, ob 12.35 je po poročanju očividcev, ki so pojav tudi slikali, na področju Preddvora nastal manjši tornado. Na svoji poti od Preddvora proti Novi vasi je odkril nekaj streh, kozolcev, razmetal trampoline..

Tornado je v Sloveniji redek pojav, če pa se pojavi, je praviloma manjše intenzitete. Zadnji močnejši  dokumentirani tornado, ki je pri nas naredil precej škode, je najbolj prizadel vas Hotedršica na Notranjskem, 23. avgusta 1986. Nastal je na območju Javornika nad Hotedršico in potoval vse do Ljubljanskega barja. Za seboj je pustil 34 km dolgo in od 100 do 300 m široko sled opustošenja. Veter v samem vrtincu naj bi dosegal hitrosti do 216 do 360 km/h, vrtinec pa naj bi potoval s hitrostjo med 32 in 58 km/h.

Tornadi so v veliki večini povezani z močnejšimi, navadno superceličnimi nevihtami, ki nastanejo ob prehodu hladne fronte pri vročem in soparnem vremenu. Nastanek tornada v Preddvoru je nenavaden, saj je nastal dan po prehodu hladne fronte, ko se je ozračje že umirilo in tudi v spodnjih plasteh ohladilo. Čez dan so nastajale le manjše plohe. Kljub temu je pri plohi, ki je nastala na območju Strožiča, prišlo do močnega dviganja zraka, kar je v kombinaciji s striženjem vetra povzročilo manjši tornado – hitro vrtinčenje zraka, ki sega od tal vse do spodnjega roba oblaka. Hitrosti vetra pri tleh so po ocenah presegale 100 km/h, tornado pa je trajal le nekaj minut, kar je tipično za tornade te velikosti.

Zaradi globalnega segrevanja pogostost in intenziteta močnejših, superceličnih neviht naraščata, kar bo v prihodnje vplivalo tudi na jakost in pogostost tornadov pri nas. A glede na dejstvo, da je včerajšnji tornado v Preddvoru nastal pri le 23 stopinjah celzija, dan po prehodu hladne fronte, vsekakor lahko sklepamo, da njegov nastanek ni posledica globalnega segrevanja in je v Sloveniji sicer redek, a povsem naraven pojav.

Petra Lombar Premru, Uroš Bergant

Fotografije: Iztok Golob, Irena Fende, Andrej Piškur, Slavko Prezelj

Video: Primož Arh, Boštjan Prezelj

Zapis Francija Ekarja

Včeraj je bil prava »groza« , ki  je naju z Marjeto presenetila in prestrašila pri vrtnarjenju na vrtu. Nenadoma je zapihal močan veter, ki je raznesel pokošeno travo, nato se je nenadoma  stemnilo, zagrnilo je sonce... Nastal je močan trušč in po zraku sta že vihrali štiri metrski pločevinasti strehi, ki sta pristali v Strnišovi koruzi. Hkrati se je z močnimi glasovi  podirala  Karvova šupa – nadstrešnica pri kozolcu. V zraku ob orkanskem vetru so bili vse mogoči  predmeti. Komaj sva uspela priti, priplaziti in se pritajiti pod krošnjo jablane in čakati. Do vstopa v hišo zaradi vetra in predmetov v zraku še nisva mogla, nisva se smela premikati in vstopiti v hišo. Ko se je poleglo, sem si ogledal podrto nadstrešnico kozolca, tudi z iskanjem, če bi bil pri tem kdo prizadet, poškodovana naključno prisotna oseba, otrok… Ob tem je prišel iz vasi stanje pogledat tudi Strnišov Ivan in mimo se je pripeljal tudi Ogrin… Najbolje je pa »orkanski« dogodek opisala ga. Horvatova, najbližja soseda iz Preddvora. Ko je prišla  do Karvovega kozolca  je še vedno iskala, kaj se je zgodilo s traktoristom  nad našo hišo. (Tako je namreč ropotalo v zraku.) Veter in bučanje pa je na hitro odšlo, kot je prišlo.