Pohod PD Preddvor na Poldanovec

V soboto, 16. 10. 2021,  smo imeli planinski pohod v dokaj neznan del Slovenije,  na 1299 m visoki Poldanovec v Govcih na severnem robu Trnovske planote. Govci se strmo dvigajo nad dolino Gorenje Trebuše. Poldanovec ni najvišja točka, a nudi najlepši razgled proti severu. Obkrožajo ga Mojski vrh, Veliki Bukovec in Veliki Češevik, pod njim pa se nahaja kotanja Mojske Drage.

17 ljubiteljev gora pod vodstvom planinskega vodnika Janeza Planinca se nas je v dveh kombijih odpeljalo proti Novi Gorici. Z avtoceste smo zavili na odcepu za Ajdovščino, se peljali skoznjo v jutranjem prebujanju naprej proti Predmeji in od tu proti kraju Lokve. Kmalu smo se srečali z zaporo ceste zaradi gradnje, a so se nam trije bagri elegantno umaknili, da smo lahko parkirali pred gostilno Lokve. Že med vožnjo smo občudovali jesensko barvitost narave, ki nam je napovedovala čudovit dan.

Po uspešnem prebujanju z jutranjo kavico in sladkimi priboljški smo se zapeljali do izhodiščne točke, parkirali avto in takoj ugotovili, da vetrovno vreme zahteva dobra oblačila. Krenili smo po vzpenjajoči poti naravnost, levo se je nemarkirana pot usmerila na Stanov rob. Neopazno je pot obšla hrib, se začela spuščati do križišča s tablo, na kateri je narisana krožna pot na Poldanovec. Izbrali smo levo možnost, nekoliko krajšo, in ob hoji skozi drevje opazovali naš cilj. Pod nami pa se je nahajala kotanja Mojska draga. Še smo hodili po cesti, ko smo na levi strani opazili dokaj neopazen napisa Poldanovec in markacije. Strmo smo se vzpeli v hrib po poti, ki je speljana po grebenu Govce. Pričakovali smo še hujši veter, ker je pot speljana po robu prepadnega pobočja proti dolini Gorenje Trebuše, a nas je razveselilo toplo vreme skoraj do razglednega vrha. Kljub vetru in mrazu smo vztrajali tu in si ogledovali resnično čudovit pogled na zahod in sever. Še posebej veličastno se nam je kazal Storžič. Ob Janezovi razlagi smo spet ponovili nekaj geografije ali le obudili spomine na  že prehojene poti po slovenskih gorah.

Veter nas je pregnal v zavetje na krajši počitek in spust po krajši poti nazaj na cesto.  Še enkrat smo se sprehodili po njej do naših kombijev in se zapeljali do že omenjene gostilne Lokve, kjer so že čakale pečene krače divjega prašiča. Sledila je le še vožnja proti domu, tokrat po izjemno markanti makadamski cesti v Dolenjo Trebušo. Še enkrat smo se ustavili in skozi okna opazovali oddaljeni  Poldanovec, ki smo ga srečno obiskali v čudovitem, a vetrovnem in mrzlem vremenu.

Vsi smo bili zadovoljni in navdušeni nad novo odkritim razglednim vrhom!

Besedilo in fotografije: mag. Franceska Žumer