Prvo spravno romanje od svetnika do svetnika v župniji Preddvor

Na prvem župnijskem spravnem romanju od svetnika do svetnika se je preddvorskemu župniku Pavlu Okolišu pridružilo 12 romarjev, v drugem delu poti pa še dva več. V 12 urah smo sklenili skoraj 40 kilometrski krog Preddvor – Možjanca – Kokra - Sv. Jakob - Sv. Miklavž nad Mačami - Sv. Lovrenc nad Bašljem – Bela – Breg – Tupaliče - Preddvor. Želja je, da romanje postane tradicionalno: naslednje bo 27. aprila 2024.

Ideja za romarski obisk vseh devetih cerkva naše župnije se je župniku Pavlu Okolišu porodila spomladi leta 2020, ko so bili obiski sorodnikov na velikonočni ponedeljek okrnjeni zaradi omejitev gibanja na svoje občine. Takrat je prvič v enem dnevu peš obiskal vse župnijske svetnike po naših cerkvah. Krožno pot je kasneje še večkrat ponovil, lani pa jo je prvič želel podeliti z drugimi romarji. Čeprav je bilo lansko romanje zaradi slabega vremena odpovedano, sta dve romarici pot vseeno obhodili, prvo uradno romanje pa je bilo 27. aprila 2023.

Hoja od cerkve do cerkve, od svetnika do svetnika, katere namen je bila molitev za vse v župniji, da bi živeli v miru in spravi, se je ob 4.00 zjutraj začela z blagoslovom romarskega križa in romarjev v farni cerkvi v Preddvoru. Ob ugasnjenih lučkah smo se še v trdi temi, katere so se oči kar hitro privadile, vzpenjali k svetemu Nikolaju na Možjanci, kjer nas je- kljub rani uri - v cerkvi pričakal ključar Metod. Ob jutranjem svitu in žvrgolenju ptic smo se spustili v dolino Kokre. Po več kilometrski hoji ob robu glavne ceste sta nas pri cerkvi Marije Brezmadežne v Kokri še pred pol sedmo poleg ključarja presenetili dobrodušni gospodinji s toplim čajem in sveže pripravljenimi prigrizki. Sledila je hoja nazaj proti Potočam in vzpon k Svetemu Jakobu. Malo pod vrhom so nas slovesno pozdravili zvonovi - ključarja in odprta cerkvica so nas že pričakovali. Tako kot na vsaki postaji je župnik na kratko predstavil cerkvico ter blagoslovil vas in prebivalce, ki spadajo k tej podružnici. Sestopili smo proti Novi vasi ter se nad njo usmerili prot Svetemu Miklavžu nad Mačami – romarski križ je do cerkve nad svojo vasjo ob zanesljivem koraku spremljevalca Marjana nosil slepi Jožko. Po gostoljubnem sprejemu domačinov smo imeli spravno mašo, katero so z ubranim  petjem obogatili preddvorski cerkveni pevci. V okrepljeni zasedbi, pridružila sta se še dva romarja, smo se po najdaljšem postanku odpravili proti Bašlju. K Svetemu Lovrencu smo prispeli nekaj po poldnevu, kot na dlani pa smo si lahko ogledali pot, ki nas je še čakala: Bela, Breg, Tupaliče, Preddvor. In kje daleč sta že Možjanca in Sveti Jakob ter za njim skrita dolina Kokre! Izbrali smo sproščujočo gozdno stezo in v mirnem vzdušju za najmlajšim romarjem, 10-letnim Vidom, ki je nesel križ, kar hitro priromali na Srednjo Belo k cerkvi svetega Egidija. Spet so nas že od daleč pozdravili zvonovi, ključar Jože, ki je izdelal tudi romarski križ, pa je poskrbel, da se naprej nismo podali lačni in žejni. Tudi na Bregu, v cerkvi svetega Lenarta, nas je sprejel ključar, počitek ob poslušanju bogate zgodovine, pa je tudi vsem dobro del. Naslednja postaja v cerkvi svetega Klemena v Tupaličah je bila preblizu predhodni, da bi na poti do nje zmolili del rožnega venca, kot na vseh »etapah« poprej. Po slovesu od ključarja je romarski križ sprejela najstarejša romarica, Francka Šavs, in ga – čeprav jih ima že več kot 80, z urnim korakom odnesla do farne cerkve svetega Petra, kjer smo z litanijami, vpisom v spominsko knjigo ter pogostitvijo, s katero nas je presenetil župnik, sklenili krog. 

Še enkrat hvala župniku Pavlu Okolišu za organizacijo, spominska darilca ter pogostitev, hvala dobrim ljudem za okrepčila ter ključarjem, ki so nas sprejeli v podružničnih cerkvah.

Hvaležni smo, da je vreme omogočilo, da smo šli na pot in nam ponudilo čudovite razglede, hvaležni smo za vse, s katerimi smo si delili hojo in za dobre ljudi, ki so nas pričakali ob cerkvah, hvaležni za vse korake in da smo vsi zmogli, kar smo si zadali. In hvaležni smo za blagoslove in molitve: naj prispevajo, da bi v naši župniji res živeli v miru, sožitju in spravi.

Petra Lombar Premru in romarji

Foto: Marjan Bogataj, Janja Jagodic, Ciril Zorman, Petra Lombar Premru