6. seja Sveta gorenjske regije

Minister za kohezijo in regionalni razvoj dr. Aleksander Jevšek se je udeležil 6. seje Sveta gorenjske regije, ki je potekala v podjetniškem inkubatorju Kovačnica v Kranju.

V podjetniškem inkubatorju Kovačnica, ki je bil sofinanciran v okviru Dogovora za razvoj gorenjske regije, je včeraj potekala 6. seja Sveta gorenjske regije, katere se je udeležil minister za kohezijo in regionalni razvoj dr. Aleksander Jevšek, mag. Aša Rogelj, generalna direktorica Direktorata za regionalni razvoj ter skrbnica gorenjske regije na Ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj ga. Andreja Erdlen.

Razprava z župani gorenjskih občin je tekla predvsem o črpanju evropskih sredstev, dogovoru za razvoj regij in o predvidenih spremembah Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja.

Glavni vsebinski poudarki predstavitve, podane s strani ministra za kohezijo  in regionalni razvoj dr. Aleksandra Jevška, so bili namenjeni možnostim in priložnostim črpanja evropskih sredstev v finančni perspektivi 2021–2027, s poudarkom na priložnostih za občine v kohezijski regiji Zahodna Slovenija. Minister je poudaril, da Slovenija programsko obdobje 2014–2020 zaključuje kot ena najuspešnejših držav pri koriščenju evropskih sredstev. V svojem nagovoru je predstavil aktivnosti v okviru priprav sprememb Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja, ki bo med drugim naslavljal tudi obmejna problemska območja in bo pripravljen predvidoma še pred poletjem. Govoril je o vlogi in pomenu regionalnih razvojnih agencij ter da je v prihodnje treba več podpore dati regijam. Županom gorenjske regije je predstavil tudi aktualne informacije glede izvajanja dogovorov za razvoj regij. Za projekti PONI – Podjetno nad izzive so dogovori že podpisani. Za ostalih šest področij (podjetniški inkubatorji, odpadne vode, pitna voda, zelena infrastruktura, regijski centri mobilnosti in kolesarka infrastruktura) se pripravlja skupno povabilo regijam, ki ga pripravlja ministrstvo in bo objavljeno predvidoma v mesecu marcu. V tem okviru je minister prisotne pozval, naj pripravijo projekte, ki so v določenih časovnih rokih tudi realno izvedljivi.

Franja Gabrovšek Schmidt, direktorica Regionalne razvojne agencije Gorenjske, BSC Kranj je podala nekaj osnovnih podatkov o regiji, predstavila regijsko organiziranost, ključne izzive ter razvojne smernice ter projekte aktualnega Regionalnega razvojnega programa Gorenjske ter Dogovora za razvoj gorenjske regije. Gorenjska regija je z dobrimi 10 % površine države šesta največja slovenska regija, ki ima izrazito obmejno lego. V regiji živi dobrih 209.000 prebivalcev, kar predstavlja 10 % odstotkov vseh v državi. Povedala je, da se v regiji sprememba dogaja pri naravnem in selitvenem prirastu, ki sta zadnja tri leta oba negativna. Več ljudi umre, kot se jih rodi in več ljudi se odseli, kot se jih priseli. Selitve iz tujine so sicer še vedno pozitivne, vendar je toliko več selitev v druge regije, da je skupen rezultat negativen. Po zadnjih dostopnih podatkih je na Gorenjskem stopnja registrirane brezposelnosti 2,9 %. Izobrazbena raven visoka, 34 % prebivalcev, starih 25–64 let, ima višjo ali visoko izobrazbo. Na Gorenjskem je več delovno aktivnih prebivalcev kot je delovnih mest, oboje pa v zadnjih letih narašča. Skoraj 30 % delovno aktivnih Gorenjcev odhaja na delo izven regije, največ v osrednjeslovensko regijo. Po predstavitvi regije, njenih ključnih izzivih in priložnostih je poudarila, da je v regiji še vedno veliko potreb tudi po obnovi in izgradnji vodovodnih sistemov ter odvajanju in čiščenju odpadnih voda. V tem delu govorimo tudi o ureditvi in izrabi funkcionalno degradiranih območij, zeleni infrastrukturi, regionalnem lesu kot zeleni razvojni priložnosti za Gorenjsko. Navkljub vsesplošnemu razvoju se na Gorenjskem soočamo s prekomerno individualno dnevno migracijo. Potrebno bo poiskati rešitve predvsem na osnovi boljših javnih povezav in modernejših načinov dela. Eno izmed pomembnih načel delovanja gorenjske regije v naslednjih letih ostaja odprtost v svet, povezovanje z dolgoletnimi partnerji ter navezovanje novih kontaktov z novimi partnerji znotraj Evropske unije in širše. Povedala je, da so strateške razvojne cilje in razvojne prioritete regije za programsko obdobje 2021–2027 vezali na cilje evropske kohezijske politike. V nadaljevanju je bil govor o projektih dogovora za razvoj gorenjske regije.

Matjaž Rakovec, župan Mestne občine Kranj in predsednik Sveta gorenjske regije, in Tomaž Lanišek, vodja Urada za razvoj in pametno skupnost na Mestni občini Kranj, sta županom gorenjske regije in ostalim prisotnim predstavila kartico Mestne občine Kranj z imenom CeKR. Gre za predplačniško plačilno kartico, ki je osnovana na mednarodnem plačilnem sistemu Visa, medtem ko je za pravilno, varno ter zakonito in skladno delovanje poskrbela NLB, d. d. Z eno samo kartico oziroma aplikacijo bodo imetniki bistveno lažje in varneje uporabljali in/ali plačevali javne mestne in druge storitve. Obe ključni funkcionalnosti kartice – plačilno in identifikacijsko – bodo v Kranju povezali še v digitalno platformo »Pametni Kranj«.